Kakšno bi bilo tvoje življenje, če bi se ti izpolnila tvoja velika želja?

Če imaš kakšno veliko srčno željo, ki se kar noče in noče izpolniti, je današnji zapis ZATE! Pred kratkim sem imela en "aha moment" o tem, zakaj se nam ne izpolnijo želje - in seveda, kaj lahko naredimo, da se to spremeni.

Verjamem, da nam nobena želja, ki prihaja res iz nas, iz duše, ni nedosegljiva. Dosežemo torej lahko vse, če si tega res res želimo (a ne iz uma).

Najbrž imaš tudi ti, tako kot jaz, kakšno tako željo - res srčno, globoko, iz dušice, ki se kljub temu, da je prava, kar ne uresniči.

Mogoče si že kdaj naredila t.i. vision board in si sliko izpolnjenih sanj dala na vidno mesto, da te spodbuja. Mogoče imaš zapisan cilj, poznaš točno pot, ki te pripelje do tja. Mogoče vsak dan vizualiziraš, kako lepo bo, ko boš to dosegla. Mogoče o svoji želji govoriš in delaš absolutno vse, kar lahko, da se ti izpolni.

Pa vseeno ni nič.

No, mene je te dni zadelo kot strela z jasnega, da se mi moja velika želja ne uresničuje, ker ima preveč "notranjih sovražnikov". Eni deli mene so čisto za njeno uresničitev, medtem ko drugi niso tako prepričani. In tako moja energija ni puščica, usmerjena v uresničitev moje želje, ampak je več puščic, ki kažejo v različne smeri. In kako naj se potem karkoli premakne?

Kako sem spoznala te "notranje sovražnike" moje želje?

Tako, da sem si odgovorila na vprašanje KDO BI JAZ BILA, če se mi moja želja uresniči.

Poglejva si to na klasičnem primeru želje zadeti na lotu. Mogoče imaš to željo, mogoče je nimaš, a lahko to, kar sledi, apliciraš na svojemu primeru, ne glede na to, kaj je tvoja velika želja.

Na vsako od teh vprašanj odgovori zelo zelo specifično, v detajle:
Kdo bi ti bila, če bi res zadela na lotu?
Kako točno bi zgledalo tvoje življenje?
Kako bi TI dojemala SEBE, če bi imela milijone? (Ne pozabi na vse pluse IN minuse)
Kako bi te dojemali DRUGI? (Npr. kaj bi o tebi govorili v družbi, kaj bi si mislili in kako bi se do tebe obnašali)
Kateri odnosi bi zacveteli? 
Katere odnose bi ta sprememba ogrozila?
Kako bi te gledali ljudje na ulici, sošolci iz srednje šole, pa dobri prijatelji, pa žlahta, pa tvoja bližnja družina?

Skratka, kdo bi bila ti z izpolnjeno željo in kakšni bi bilo tvoje mesto v družbi?

Če ti nekaj v tej celostni sliki uresničene želje ni bilo všeč, veš, kaj tvoji želji preprečuje uresničitev - tvoje prepričanje in tvoji strahovi o tem, kako stvari bodo, če se ti želja uresniči.

Če vzamem drugačen primer, bolj blizu mojemu delu - kdo bi ti bila, če bi bila resnično srečna? Če bi bila zadovoljna s sabo, če bi komplimente sprejemala z nasmeškom in hvaležnostjo namesto z izmikanjem, če ne bi čisto nič jamrala, ampak bi vsem razlagala, kako zadovoljna si s svojo službo, z odnosi, s svojim telesom in kako hvaležna si za svoje super življenje... Če bi vedela, da si Boginja? ;)

Kako misliš, da bi te dojemali drugi? Bi se jim počutila blizu ali ločeno od njih?

Pogosto nas v nezadovoljstvu držijo strahovi pred tem, kakšni bi bili naši odnosi, če bi bili dejansko zadovoljni z življenjem.

Kaj bi bilo s tisto družbo, s katero se počutimo povezano, ker skupaj jamramo in opravljamo? Kako postrani bi nas sodelavci gledali, če ne bi bili pod stresom kot so oni? Kako bi nas prijateljice sprejemale, če bi imele cvetoč partnerski odnos, če ne bi imele čisto nobenih pomislekov o svojem videzu, če bi oblekle kar si želimo in bile na splošno zadovoljne s sabo in z življenjem?

Pred nekaj leti sem dojela, da sem se v življenju z drugimi ljudmi povezovala prek skupnih težav. Če smo imeli o čem skupaj za jamrati, če smo lahko začutili bolečino drug drugega, smo si lahko bili blizu.

Vsaj tako se je glasila formula v moji glavi.

A do danes sem izkusila tudi drugačno povezanost - boljšo, bolj pristno in predvsem bolj izpolnjujočo. Tisto, ki temelji na ljubezni, na hvaležnosti, na radosti zase in za človeka ob nas.

Zveni čisto kičasto, a je dejansko tako. :)

Dojela sem, da moji veliki želji na poti stojijo prepričanja, da se bom z njeno uresničitvijo počutila ločeno od ljudi, ki jih imam rada. In zdaj s to informacijo lahko nekaj naredim - za začetek, se vprašam, če je to res. In odgovor je seveda NE. :)

Kaj pa lahko TI narediš s svojimi strahovi, ki so se ti morda pojavili, ko si odgovarjala na zgornja vprašanja?

Premisli, ali so sploh resnični. Če so, se jim zahvali, da ti dajejo dragoceno informacijo in potem glede tega nekaj konkretnega naredi. Če niso, pa se samo spomni, da je ok, da so strahovi s tabo na poti, a ne smejo sedeti za volanom tvojega življenja.

Na uresničenje tvojih velikih želja!

Z ljubeznijo,

Sanda